-
1 swallow
I 1. ['swoləu] verb1) (to allow to pass down the throat to the stomach: Try to swallow the pill; His throat was so painful that he could hardly swallow.) pogoltniti2) (to accept (eg a lie or insult) without question or protest: You'll never get her to swallow that story!) pogoltniti2. noun(an act of swallowing.) požiranje- swallow up II ['swoləu] noun(a type of insect-eating bird with long wings and a divided tail.) lastovka* * *I [swɔlou]nounzoology lastovkaII [swɔlou]1.nounžrelo, grlo; požiranje, požirek; geology (kraški) požiralnik; figuratively apetit, požrešnost, pohlep, poželenjeto drink s.th. at one swallow — izpiti kaj na dušek;2.transitive verb & intransitive verbpožirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figuratively); zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)to swallow the anchor nautical slang obesiti mornarski poklic na klinto swallow the bait — pogoltniti vabo (trnek), figuratively vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limaniceto swallow a camel figuratively verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)to swallow a tavern token figuratively opi(ja)niti seto swallow one's words figuratively preklicati, nazaj vzeti svoje besede
См. также в других словарях:
zaletélo — a s (ẹ) slabš. zaletav človek: ne bodi brezglavo zaletelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požírek — rka m (ȋ) 1. količina tekočine, ki se naenkrat pogoltne: izpiti, srkniti požirek vode; ekspr. debel, krepek požirek; hlasten požirek; nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlasten; majhen, velik požirek; požirek mleka, pijače // dejanje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólči — tólčem [ou̯] nedov., tólci tólcite in tolcíte; tólkel tólkla (ọ) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕh — a stil. á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaletéti se — ím se dov., zalêtel se (ẹ í) 1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo // udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalogáj — a m (ȃ) 1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: dati zalogaj v usta; prežvečiti zalogaj; majhen, velik zalogaj; zalogaj kruha / zalogaj mu je zastal v grlu // dejanje, s katerim se kaj pogoltne: pri zadnjem zalogaju se mu je zaletelo / meso … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaríti — ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
